Article

Pravo Novo Leto

“Srečn’ga pa zdrav’ga”! Verjetno najbolj obrabljena fraza v prvih dneh januarja, ki jo poslušam že 40 let (no, prvih nekaj se ne spomnim, kar pa ne pomeni, da ni bila izrečena, heheh).

Zakaj to pišem 22.12., ko še sploh ni nastopilo novo leto? V bistvu na nek način je. Danes je bila namreč najdaljša noč v letu – zimski solisticij. Od jutri dalje se dan začne spet poooočasi daljšat in preidemo v meni ljubši del leta. Današnji dan, ko je noč najdaljša, je včasih, dooolgooooo nazaj, veljal za konec starega in začetek novega leta. Tema, ki je zadnje pol leta naraščala, se bo s tem dnem začela poslavljati in naredila prostor svetlobi in novemu upanju. Ta simbolika mi je ful všeč. Predvsem ima več smisla kot koledarsko novo leto. V tempu sodobnega življenja nam namreč vedno bolj manjka povezanost z naravo in njenimi zakoni. To opažam in občutim predvsem ob koncu leta. Letos pa še toliko bolj…

Vir: internet

V letošnjem decembru imam namreč kronično pomanjkanje prazničnega vzdušja. Ne da se mi hodit po trgovinah in iskati daril (no, tega nikol nisem rada delala). Božične pesmi (razen 2-3 klasik) mi grejo prav na živce… Še novoletne smreke se mi ni dal postavit, na srečo sta jo z veseljem punci okrasili. Po okrašenih in natlačenih ulicah nimam veselja hodit. Pa tudi če grem, ne pomaga k vzdušju. Kvečjemu ga poslabša. V trgovinah in njihovi okolici je že cel mesec taka gužva, kot da se bliža konec sveta… Žurov, koncertov in zabav na čast novemu letu pa tudi ne manjka. Skratka, ogromno prilik za zabavo in veselje, predvsem pa distrakcij, da se večini ni treba ukvarjat sam s sabo.

Zaradi slednjega mi je pomen tega starodavnega novega leta še toliko bolj blizu. Dolga stoletja je bil to čas, ko so se ljudje umirili in poglobili v sebe, vsak pri sebi naredili pregled preteklega leta in pogledali v prihodnost, kaj bi radi dosegli, doživeli, postali… Meni pa že cel december v glavi vre raznih misli in idej, kaj je bilo in kaj bi še moralo biti. Ubadanje in frustriranje s tem pa mi jemlje praznično vzdušje in veselje. Seveda se potem sekiram še zaradi tega, da se tako čudno počutim.

Če pa vse to povežem z dejstvom, da smo v času, ko se energije umirjajo in obračajo navznoter (hkrati pa nas sodobno življenje hoče zamotiti s tisoč in eno bleščečo, zabavno, glasno… zadevo), ni nič čudnega, da pridem do takega hecnega zmedenega počutja, ko mi gre vse in vsi na živce in bi najraje zginila v kako temno jamo 🙂

Današnji turobni deževni dan je torej super prilika za bolj umirjen tempo, za ustaviti vse leteče misli in si odgovoriti na vprašanja, kot so:

  • Kakšna prepričanja o samem sebi me zadržujejo in preprečujejo, da dosežem, kar želim?
  • Kaj bi bilo dobro, da pustim za sabo?
  • Kako doseči več ljubezni in sočutja do samega sebe?
  • Kako se naj pripravim za čudovito novo obdobje, ki je pred nami?
  • Za kaj sem hvaležen/-na?

… Ja, vem. Težka vprašanja. Fino pa je, da ni napačnega in pravilnega odgovora. Karkoli ti pade na pamet, je ok! Predvsem pa že samo zavedanje sebe in svojih misli ter občutkov je veliko vredno. To je namreč podlaga za nadaljnje učenje in rast. Pa tudi to, da se kdaj počutimo čudno, drugače, kot se pričakuje, je povsem OK.

Vir: internet

Posted by

Žena, mama, gospodinja,... Navdušena nad naravnimi rešitvami, preprostimi zdravimi recepti in naravnim zdravjem. Oboževalka zdravega načina življenja s pomočjo narave, pozitivnih misli ter kvalitetnih eteričnih olj :)