Article

41 dejstev o meni

Danes je moj 41. rojstni dan. Enainštirideseti! Nisem se še navadila na 4-ko spredaj… se sploh bom? Mogoče enkrat do 50-ke 🙂 Po trenutnih občutkih sem še vedno v tridesetih letih, čeprav se fizično, psihično in čustveno precej bolje počutim sedaj kot 10 let nazaj. Bi se vrnila v prejšnje desetletje svojega življenja? Ne… Oziroma ja, če bi lahko obdržala vse trenutno znanje in izkušnje, heh. 🙂

Se pa zadnja leta, še posebej od lani dalje, ko sem štartala svoje 5. desetletje življenja, veliko sprašujem in raziskujem, kdo sploh sem in kaj delam tu. Ker, če ne vemo, kdo v resnici smo, potem ne bomo nikoli našli vsaj približnega odgovora, kaj je naš namen na tem svetu. Zato je nastal tale zapis, ki ga delim s tabo, da sploh veš, s kom imaš opravka na tem blogu. 🙂

  1. Ime mi je Tanja, rojena sem bila v Celju, in sicer v takratni Titovi Jugoslaviji.
  2. Prvih 25 let sem živela v Štorah, nato pa se preselila v Celje, kjer sem še zdaj.
  3. Sem iz generacije Pionirjev in v osnovni šoli smo se še učili srbohrvaščino ter gledali hrvaške risanke in filme (tako da hrvaško razumem, ne znam pa govoriti, saj nikoli ni bilo treba).
  4. Otroštvo (delno tudi najstništvo) sem preživela brez kakršnegakoli telefona in interneta, s samo 4imi ali 5imi TV kanali, nekaj let celo brez daljinca in bilo je prav fino!
  5. Veliko smo se igrali zunaj, na travniku ali v bližnjem gozdu, od skrivalnic in lovljenja, gumitvista ter grajenja bunkerjev.
  6. Hodila sem v Osnovno šolo, ki je bila 50 m oddaljena od doma. Lahko bi šla kar v copatih k pouku. Pa nikoli nisem zamudila.
  7. Iz tistega časa imam bolj malo spominov, pa še tu prevladujejo neprijetni, zato se tega obdobja nerada spominjam.
  8. Vedno sem bila mirna, tiha in zadržana, govorjenje pred ljudmi pa mi je že od osnovne šole dalje nekaj najhujšega. Posledično ne znam biti res glasna.
  9. Tudi sklepanje novih poznanstev mi je bilo vedno v izziv, sploh v zadnjih 10 letih. Sem velik introvert do neznancev.
  10. Ne maram “small talk”, zato se skoraj nikoli ne pogovarjam s kom kar tja v tri dni (o vremenu ali rožicah, uličnih čvekah…).
  11. Če s kom ne najdem kake skupne teme, povezanosti, nivoja, se ne trudim obdržati stikov.
  12. Najhujše obdobje je bilo med 11im in 14im letom starosti, ko je puberteta na polno udarila (poleg nekaj viška kilogramov, so to obdobje popestrili še mozolji in akne, brrrr).
  13. Najboljši spomini iz časa srednje šole so: prva ljubezen, ki je trajala 7 let, šolski izlet v drugem letniku ter maturantski izlet in ples.
  14. Najboljši spomini iz faksa: samostojno življenje, špricanje nezanimivih, zoprnih predmetov brez (hudega) občutka krivde in pa žurke, predvsem tiste v zadnjem letu študija.
  15. Imam univerzitetno diplomo, ki mi zadnje desetletje bolj malo koristi. Rabi kdo? Ugodno prodam 😀
  16. Prihajam iz okolja, kjer je najbolj važno, da po koncu šolanja dobiš “varno” službo in jo imaš do penzije (s čimer se ne strinjam več)
  17. Moja prva “prava” služba je bila v eni od slovenskih bank, ki mi je dala dobro lekcijo, česa nočem početi v življenju.
  18. Pri 24ih sem spoznala Uroša in sicer preko interneta (in to kot nekdo, ki je prvih 20 let življenja preživel brez računalnika/interneta, hihi)
  19. Pri 28ih sem se z njim poročila. Trenutno teče 13. leto zakona. In je kul.
  20. Nisem navdušenec nad marsikaterimi slovenskimi navadami, običaji, zato tudi poroka ni bila tradicionalna (ni bilo šrange, ločenega spanja dan pred poroko, torte ob polnoči, živega banda na ohceti in vseh običajnih poročnih igric). Tudi mlajev ne postavljamo ob okroglih letnicah.
  21. Malo pred dopolnjenim 30. rojstnim dnem sem rodila Elino in tri leta kasneje še Lio, obe s carskim rezom, ki mi je pustil fizično in psihično brazgotino. Prva se je zacelila veeliikoooo prej kot druga.
  22. Prva leta njunega življenja sem preživela ob stalnih občutkih krivde, da ne dajem dovolj, da nisem dovolj in da je to najtežja služba v življenju (s slednjim se še vedno strinjam).
  23. Že kar nekaj let ne gledam televizije in ne poslušam radia. Ne verjamem, da so vse tiste slabe novice, ki jih delijo, pomembne za naše življenje.
  24. Sem levičarka, 100%. Tudi po razmišljanju in delovanju (politika je tle izključena). Analitika mi bolj leži kot kreativa.
  25. Ne maram politike in se z njo sploh ne ukvarjam.
  26. Ni mi všeč kako deluje šolski sistem, zato sva z Urošem za punci izbrala najboljšo možno alternativo javni šoli – waldorfsko. Ni popolna, smo pa zaenkrat vsi zadovoljni.
  27. Rada potujem in raziskujem nove in neznane kraje, želim si da bi lahko potovala veliko več, kot mi je trenutno omogočeno.
  28. Rada hodim na dolge sprehode, predvsem po naravi, najmanj pa po cestah, asfalt “ubija” noge.
  29. Rada kuham, pečem in ustvarjam nove jedi, ter pospravljam kuhinjo, ker prav trpim, če je razmetana. Nasploh ne maram nereda in neurejenosti.
  30. Zadnja tri leta ne jem glutena (z občasnimi izjemami), zaradi občutljivosti črevesja. Pogrešam klasične testenine, njoke, sirove štruklje in pice.
  31. Verjamem, da lahko v naravi in zdravem načinu življenja najdemo rešitev za večino bolezni in zdravstvenih tegob. Antibiotiki in cepiva se mi (žal) NE zdijo največja pogruntavščina prejšnjega stoletja, ki je rešila človeštvo.
  32. Tudi zdravnike zelo redko obiskujemo, sploh pa ne za navadne nahode, viroze ipd obolenja, ker ne verjamem, da dajo celostno rešitev oz. ozdravitev.
  33. Rada berem knjige (ni boljšega uspavala kot pol ure dobre knjige pred spanjem) in gledam filme, ki pustijo nek vtis ali nekaj za razmišljati.
  34. Nisem rada v centru pozornosti, zato se izogibam situacijam, ki bi to povzročile. Prav tako se konfliktu raje izognem, kot da se spustim vanj.
  35. Ne maram gužve in hrupa in se ne udeležujem dogodkov, ki obetajo veliko ljudi na majhnem prostoru. Izjema so koncerti priljubljenih glasbenikov, pa še to samo občasno.
  36. Imam samo nekaj prijateljev, s katerimi rada preživljam čas in na katere se lahko vedno zanesem. Imeti veliko znancev / kolegov za takšno in drugačno druženje mi ne gre dobro od rok, niti ne vidim smisla v tem.
  37. Raje kot govorim, pišem. Sploh o težavah mi je ful težko govoriti. Besede mi grejo lažje izpod prstov oziroma tipk, kot iz ust, ampak se počasi izboljšujem.
  38. Ne znam niti nočem biti navidezno prijazna do ljudi, ki mi niso všeč. Takim se raje izogibam, če pa je kontakt neizbežen, sem (vsaj upam) vljudno zadržana.
  39. Sem realni optimist. Vem, kako svet stoji in deluje, ne tiščim glave v pesek (ala – kar ne vidim, tega ni), hkrati pa vedno iščem dobre strani v življenju.
  40. Verjamem, da se vse zgodi z razlogom in v vsaki stvari poskušam najti smisel, če je še tako nesmiselna.
  41. Rada imam humor, predvsem sarkastičnega, če je seveda primeren in vem, da ga bodo ljudje razumeli.

Uupss, dolgi post… Čestitam, če si se uspel/-a prebiti skozi 🙂 Seveda bi še lahko naštevala, ampak naj bo to zaenkrat dovolj. Če povzamem, rada imam svoje življenje, čeprav je zaradi mojega nekoliko drugačnega razmišljanja in pogleda na svet včasih daleč od enostavnega in preprostega, kaj šele zabavnega. Hmmm, ugotavljam, da moram spremeniti opis bloga… hehe. Ampak o tem kdaj drugič. 😉 Grem zdaj praznovat 41. rojstni dan! Na zdravje!

Posted by

Žena, mama, gospodinja,... Navdušena nad naravnimi rešitvami, preprostimi zdravimi recepti in naravnim zdravjem. Oboževalka zdravega načina življenja s pomočjo narave, pozitivnih misli ter kvalitetnih eteričnih olj :)