Article

Zakaj so moji otroci v postelji ob osmih zvečer

Za nami je teden morskega dopusta v kampu, kjer (hočeš ali nočeš) opaziš navade drugih ljudi in meni najbolj opazna je bila spanje (oziroma bedenje) otrok. Medtem, ko sta naši punci ob osmih že bili v pižamah in poslušali pravljico, ob pol devetih pa že smrčali, so se drugi otroci šele konkretno razživeli, začeli divjati (ne igrati, divjati in dreti), se ob devetih (po temi) s starši odpravili s kolesom na izlet ali plesat v otroški disko ali skakat na trampolin.

čas za pravljico

Ok. So počitnice (za mnoge razlog za dolgo bedenje). Vse lepo in prav… ali vsak po svoje. Razumem tega sicer ne, se pa trudim ne obsojati, saj ne poznam teh ljudi, ne vem kakšne so njihove navade niti kakšni so otroci in kako so vzgajani. Lahko samo primerjam različne načine. Ti otroci so potem nekje po enajsti zvečer le utihnili (občasno je še bilo slišati kakšno drenje pred spanjem ali sredi noči) in zjutraj spali nekje do devetih, desetih.

Kadar je tema o spanju otrok, predvsem počitniško podaljševanje njihovega večernega bedenja, se vedno bolj počutim kot čudak. Midva z možem pač ne delava izjeme. Otrok ne glede na počitnice, šolo, praznike… (karkoli pač) potrebuje dovolj spanca. Spanje je ZELO pomembno! Kdor se malo poglobi v kvaliteto spanja, ve, da spanje od desetih do desetih ni isto kot spanje od osmih do osmih (govorim za otroke). Tudi pri odraslih je podobno, spanje od desetih do petih ali od dvanajstih do sedmih ni enako, kljub enakemu številu ur.

Da ne bo pomote, tudi mi kdaj naredimo izjemo. Parkrat na leto se zgodi, da bedita uro ali več dlje kot je običajno. Pride situacija, ko ali ne gre drugače ali se pač zavestno tako odločiva. In kaj se takrat zgodi? Zaspita torej uro ali več kasneje kot sta navajeni, zjutraj pa sta budni ob isti uri kot običajno. Čez dan se tisti primanjkljaj spanja še kako pozna v njuni razdražljivosti, vzkipljivosti in slabi volji. Pa mi pravijo, saj se otroci navadijo drugega ritma. O, seveda se. S tem se popolnoma strinjam. Ampak jaz nočem, da se navadita tega. Hočem, da že spita najkasneje do pol devetih zvečer, zdaj ko se je pa spet začela šola, pa še vsaj pol ure prej. Posledice primanjkljaja spanja se bodo namreč prej ali slej pojavile tako v njunem zdravju in razvoju, kot tudi pri dojemanju okolice, sledenju snovi v šoli, pri igranju v vrtcu… In tega si za svoje otroke ne želim. V svoji glavi še zdaj slišim besede Elinine razredničarke na govorilnih urah, kako je Elina ob osmih zjutraj v šoli že vsa bistra in resnično pripravljena na delo in da zelo enostavno sledi skozi celotni pouk. To je to. 🙂

Če se vrnem na moja opažanja med našim dopustom… Tako sta bili moji punci verjetno eni redkih otrok (če ne celo edini) v kampu, ki sta ob pol devetih že spali. Midva pa verjetno ena redkih staršev, ki sta večer preživela v miru in temi pred šotorom ob pivu in čvekanju. Naslednji dan pa smo se vsi skupaj zbudili okoli osmih, punci popolnoma bistri, veseli, dobro razpoloženi in takoj pripravljeni na nov dan in novo igranje. Medtem, ko so ostali otroci vstajali kakšno uro kasneje, vidno utrujeni in nerazpoloženi in šele po določenem času pripravljeni na nov dan.

Pa še en razlog imam za zgodnje večerno spanje mojih otrok. Večerni čas tako postane čas za mene in za naju. Jaz lahko v miru potelovadim, mož kaj prebere ali pogleda, potem pa čas do spanja preživiva skupaj. Pa čeprav samo ob večernem sprehodu po domačem kraju in pogovoru o stvareh, ki jih ne moreva razpravljati pred puncama (imata namreč velika ušesa, ko je najmanj treba;)) ali ob gledanju filma/nadaljevanke ali pa si ob posebnih datumih privoščiva pravi zmenek (zahvaljujoč neposredni bližini babice, ki takrat z veseljem počuva speče otroke). Morda zveni sebično, ampak nama je tudi to pomembno. Dnevi brzijo mimo, čez dan sva okupirana z otroki in z delom, čas pa teče in brez zavestnega dela na najini zvezi bi se hitro oddaljila in postala samo cimra. Tega si pa noben ne želi. Ampak to je že druga tema 😉

Za zaključek naj samo še poudarim, da nikakor ne trdim, da je naš način, edini pravi način. Za nas je. Nam ustreza in odgovarja. Verjamem pa, da nekomu, ki ob osmih šele pride iz službe, tak način ne pride v poštev. Vseeno pa sem mnenja, da se je treba prilagoditi otrokom in njihovim potrebam po spanju, kolikor pač v natrpanem vsakdanu to gre.

Posted by

Žena, mama, gospodinja,... Navdušena nad naravnimi rešitvami, preprostimi zdravimi recepti in naravnim zdravjem. Oboževalka zdravega načina življenja s pomočjo narave, pozitivnih misli ter kvalitetnih eteričnih olj :)