Article

Počitnice na Karpatosu

Ravno sedaj (konec septembra 2019) prijatelja uživata na mojem priljubljenem otoku, zato njima na čast naredim foto povzetek našega letošnjega dopusta na isti lokaciji, hihi 🙂 Karpatos ima za naju z možem poseben pomen, saj je bil to najin prvi skupni dopust… In sicer natanko pred 15imi leti… Tokrat pa smo ga ponovno raziskovali skupaj s puncama.

Otok je dovolj majhen, da imaš dejansko vseskozi občutek, da si na otoku. Ker je precej južno v Mediteranu, obeta dovolj sonca in načeloma nič dežja. Ponuja še precej pravega grškega utripa in doživetja, plus čudovite tipične grške vasice. Po notranjosti je precej gorat, tako da je vožnja po njem zelo zanimiva in niti malo dolgočasna. Tudi turizma je kar precej, a se mu še da dokaj enostavno izogniti in uživati v miru, neokrnjeni naravi, morskih vonjavah in božanski lokalni hrani.

Arkassa iz cerkvenega zvonika

V Arkassi smo bili nastanjeni v malem luštnem družinskem aparthotelu. Vasica je zelo luštna, hoteli pa dovolj stran, da ne kvarijo grškega načina življenja. Hkrati pa je dovolj tavern, nekaj trgovinc, ena čudovita plaža in dovolj hribov v okolici za jutranje/ večerno pohajkovanje.

Lokalna plaža Agios Nicholas
Jutranji pogled na Arkasso

Meni najlepši del dneva – zgodnje jutro. Ko še vse spi in je mir in tišina, sonce pa počasi vzhaja izza hriba… Vredno zgodnjega vstajanja in hoje v bližnji hrib za zgornji razgled, ane 🙂 Nazaj grede do hotela pa se je vas že začela prebujat in postajat živahna. Ljudje so ali hiteli po ozkih ulicah ali posedali in čvekali na verandah.

Tudi poletni morski večeri so čarobni, sploh če lahko vsak večer iz postelje in/ali balkona gledaš, kako sonce pade v morje…

Večerni pogled iz hotelske sobe

Definitivno priporočam izposojo motorja ali avtomobila, da spoznaš tudi notranjost otoka, ki ga krasijo pristne grške vasice, belo-modre cerkvice na hribih, zeleni borovci in pogled na morje v daljavi.

Vasice v notranjosti otoka
Južni del otoka, najbolj raven in vetroven

Na vzhodni strani otoka pa najdemo poleg glavnega mesta otoka tudi tipično turistična naselja, kot je Amopi. Tu prevladujejo hoteli, apartmaji, sobe, taverne, trgovinice in natrpane plaže… Tukaj sva letovala 15 let nazaj, ko je bilo cca 50% manj turistov kot tokrat.

Amopi

Na isti – vzhodni strani otoka pa je še nekaj čudovitih plaž, ene bolj, druge manj obljudene. Spodnja – Apela je moja najljubša. Ponuja namreč naravno senco borovcev (in ni treba najemat marele ter ležalnikov), mehko mivkasto podlago za ležanje, možnost umika od ostalih gostov plaže ter kristalno čisto in osvežilno morje. Blizu pa je tudi taverna s pristno grško hrano in gostoljubjem.

Apela
Pogled na Apelo iz morske strani

Malo pred Apelo najdemo še eno lepo plažo Kira Panagia (fotka spodaj), vendar je precej bolj natrpana z ljudmi, ni naravne sence, kamenje je vroče, ima pa kristalno čisto in osvežilno vodo, čudovito cerkvico ob strani ter krasne poglede na obalo in morje. Pa tudi zelo okusno ponudbo hrane.

Kira Panagia

Je otok primeren za počitnice z otroki? Definitivno. Pot do tja je relativno kratka (če letalo iz neznanega razloga ne zamuja), otok je majhen, ni potrebno prevoziti veliko kilometrov, da vidiš celega, ima zanimive plaže, za vsakega se najde nekaj, je dovolj turistične ponudbe za kratkočasje, vseskozi vsaj rahlo, če že ne ornk piha, tako da je za osvežitev vedno poskrbljeno.

Mi smo seveda sklepali kompromise, ker sta punci imeli drugačno predstavo popolnega dne kot midva. V 14 dneh počitnic se je tako našlo dovolj različnih priložnosti za vse. Kak dan smo preživeli lagano ob hotelskem bazenu (želja punc), ki je bil zahvaljujoč malemu številu gostov skoraj samo za nas. Drugi dan smo šli z avtom okoli raziskovat (najina želja), tretji dan na lokalni plaži poležavali in se metali v ogromne valove ali kopali po mivki, četrti dan spet malo naokoli do kakšne lepe plaže…

Uuu, še eno plažo moram omeniti, ki je raj za otroke vseh starosti. Tam sva se samo ulegla na ležalnike (ali na ležalke) in skoraj pozabila, da sploh imava otroke zraven. Punci sta se zapodili v mivko in vodo in ure in ure gradili gradove, hiške, jeze… Dan je minil v izležavanju, opazovanju okolice, kopanju in dobri hrani. In ker je plaža na zahodu otoka, smo še ujeli krasen sončni zahod in potem proti domačem hotelu.

Lefkas

In nenazadnje, če ti čas dopušča, toplo priporočam še pot na sever otoka, do vasice Diafani (z vmesnim postankom v Olymposu, eni najstarejših vasi na otoku) in s čolnom na izlet do skrajnega severnega dela otoka. Tukaj pa doživiš neokrnjeno naravo, še bolj čisto morje, divjo obalo, ostanke naselbin izpred več stoletij ter še kratko zgodovino tega dela otoka od kapitana. Da ne omenjam kosila na plaži, kopanje in raziskovanje votlin ob obali ter obiskov samotnih plažic. Če je jasno obzorje, pogled seže celo do Krete na zahodu in Rodosa na vzhodu.

Posted by

Žena, mama, gospodinja,... Navdušena nad naravnimi rešitvami, preprostimi zdravimi recepti in naravnim zdravjem. Oboževalka zdravega načina življenja s pomočjo narave, pozitivnih misli ter kvalitetnih eteričnih olj :)