Article

Dragi dnevnik…

Pišeš dnevnik? To še sploh obstaja v dobi računalnikov, interneta in socialnih omrežjih? Dnevnik je bil moj stalni sopotnik, od kar se dobro zavedam življenja (in seveda od kar znam solidno pisat :)). Moji prvi zapisi segajo v zgodnjo najstniško dobo in se še vedno dogajajo. Bolj in manj pogosto. Včasih je minilo tudi leto ali dve med enim in drugim zapisom. Včasih pa samo par ur. Pred dnevi sem brskajoč po omari našla svoj zadnji nedokončani dnevnik, ga prebrala in se v trenutku odločila, da nadaljujem z ročnim zapisovanjem, kjer sem pred leti ostala. Elektronska doba je namreč tudi mene potegnila in ko sem dobila svoj lasten prenosni računalnik, sem ročno pisanje opustila in začela tipkat. In tako se je moj fizični dnevnik spremenil v elektronskega. Pa mi ni všeč. Mislila sem, da bom lažje in več zapisala, če bom tipkala, pa ni bilo ravno tako. Zapisi v elektronski obliki namreč izgubijo občutek zasebnosti in intimnosti.

Dejstvo sodobnega časa 😉

Drugi razlog za mojo pavzo od rednega pisanja svojega dnevnika pa je bilo rojstvo obeh hčerk. Ne samo, da te za nekaj let povsem okupirajo in v tistem kratkem času, koi ga le imaš za sebe, poskušaš postoriti vse nujne stvari, ki sicer čakajo, niti ni volje za sedenje za računalnikom in tipkanje, še manj za ročno pisanje. Poleg tega pa sem začela z njunim rojstvom pisati ločena dnevnika za vsako od njiju o vseh pomembnih dogodkih, pripetljajih, doživetjih, zabavnih trenutkih, izjavah, dosežkih… Vse, kar se mi je zdelo pomembno in zanimivo, da bi želele v odrasli dobi vedet. Tukaj mi zadevo zelo olajša in poenostavi ena zanimiva aplikacija imenovana Day one, ki jo imam na telefonu in lahko v istem trenutku, ko se kaj zabavnega/pomembnega zgodi, kar zapišem. In celo dodam kakšno slikico. Kakšne posebno globoke in osebne misli pa so zdaj ponovno dobile svojo mesto na navadnem papirju. 🙂

moj dnevnik

In v čem je sploh bistvo zapisovanja detajlov iz svojega življenja? Mene osebno to sprosti. So stvari, ki se mi pletejo po glavi in ko jih spravim na papir, je glava lažja in misli bistrejše. Tudi počutje je ponavadi boljše, sploh pri stvareh, ki me težijo. Posebno doživetje pa je brati zapise stare 15 ali 20 let, ko se prestaviš v tisti čas in prostor in podoživiš tiste občutke, kakršnikoli so že bili. Zelo zabavno 😉

Na solo dopustih se je še našel čas za pisanje 🙂

Kar se pa mojih punc tiče, sem jima pa želela spraviti na papir (oziroma v računalniški zapis) zgodnja leta njunega življenja, ki jih ponavadi kasneje pozabimo. In ker se sama zelo malo spominjam svojega zgodnjega otroštva (in mi to včasih prav manjka), želim, da pri mojih otrocih ne bi bilo tako. Če se ne bosta veliko spominjali, imata zdaj kar nekaj stvari zabeleženih za vedno. Elektronsko obliko njunih dnevnikov pa sem izbrala zaradi enostavnosti, lažjega (učinkovitejšega) hranjenja, kopiranja in posredovanja (ena kopija bo namreč ostala meni) 🙂

Posted by

Žena, mama, gospodinja,... Navdušena nad naravnimi rešitvami, preprostimi zdravimi recepti in naravnim zdravjem. Oboževalka zdravega načina življenja s pomočjo narave, pozitivnih misli ter kvalitetnih eteričnih olj :)